-
1 vow
1. noun(a solemn promise, especially one made to God: The monks have made/taken a vow of silence; marriage vows.) svečana obljuba2. verb1) (to make a solemn promise (that): He vowed that he would die rather than surrender.) zaobljubiti (se)2) (to threaten: He vowed revenge on all his enemies.) zaobljubiti se* * *I [váu]nounsvečana obljuba, prisega; religion zaobljubavow of secrecy — obljuba tajnosti, molčečnostito take the vows religion zaobljubiti se (za redovnika, -ico), iti v samostanI have taken a solemn vow not to smoke any more — svečano sem obljubil, da ne bom več kadilII [váu]transitive verbzaobljubiti (se), slovesno (s prisego) obljubiti; priseči; obvezati se s slovesno obljubo; slovesno zatrjevati, zagotavljati, prepričevati ( that da); obsolete prizna(va)tihe vowed to avenge the insult — prisegel (si) je, da se bo maščeval za žalitevI vow, you are vastly amusing — zares, vi ste nad vse zabavni -
2 troth
[tróum], American [trɔm]1.nounobsolete(za)obljuba zvestobe, zvestoba, vdanost, privrženost; dana beseda ali (za)obljuba; zarokaby (in, upon) my troth! — pri moji veri!to pledge one's troth — dati (svojo) besedo, priseči večno zvestoboto plight one's troth — zaročiti se;2.transitive verbzaročiti; zastaviti svojo besedo
См. также в других словарях:
obljúba — e ž (ȗ) 1. izjava komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen: ostati zvest svoji obljubi; izpolniti, preklicati obljubo; kljub obljubi nagrade ni dobil; ekspr. ne boš nas odpravil s praznimi obljubami; pismena, ustna obljuba / dati obljubo obljubiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priséga — e ž (ẹ̑) 1. na določen način dano zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: potrditi izpoved s prisego; obrazec za prisego / sodnik narekuje prisego / pod prisego izjaviti, izpovedati kaj 2. javna, po določenem postopku dana obljuba… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
